Danilo.
Težave z ankilorizajočim spondilitisom.
Začelo se je z ahilovo tetivo - šepanjem. Zdravniki so me pošiljali od vrat do vrat. Na koncu sem končal v bolnišnici, kot testni zajček za zdravila. Niso vedeli, kaj mi bo pomagalo, če sploh. Takrat sem bil sam mnenja, da zdravila zdravijo.
Bolečine so se razširile po sklepih. Prestavljale so se iz sklepa v sklep. Najhujše bolečine sem trpel v kolenu, kolkih, križu. Hude bolečine pa so bile tudi stopalo, gleženj, komolec, prsti na rokah, prsti na nogah, čeljust, vrat, prsni koš… Izlivi v sklepih so trajali po leto dni.
Zaradi bolečin sem s telovadbo zaključil že v srednji šoli. In posledično tudi z vsemi ostalimi športi. Bila so obdobja, ko sem lahko hodil na daljše sprehode, tekel, igral košarko.
Ko sem bil zaposlen, so mi rekli, da potrebujejo človeka, ki bo v službi in ne v bolniški. Zato mi zaradi pogoste odsotnosti od dela, niso podaljšali pogodbe.
Mislim, da o zelo slabem počutju ni potrebno pisati.
Pri zdravniku sem dobil najprej protibolečinske tablete. Ko te več niso pomagale, so me napotili k ortopedu in nato k revmatologu. Razlogi za nastanek ni znan. Potrebno se je navaditi na bolečino.
Poskušal sem si pomagat sam. Z raznimi dietami, alternativno medicino. Bioenergetiki, zdravljenje s svetlobo, bioresonanca, kozmična energija, homeopatija. Najbrž sem še kaj izpustil. Rezen velikih stroškov trajnih rezultatov ni bilo.
Nato sem v enem od časopisov prebral članek o Zavodu Preporod. Bil sem v zelo slabem stanju. Posta sem se udeležil v začetku meseca junija 2012. 14 dni pred samim postom so mi punktirali koleno. Tako da sem bil s kondicijo na nuli, bolečine pa so bile velike. Ob prihodu na Jezersko, mi je kovček v tretje nadstropje nesla punca, saj sam nisem bil zmožen. Ob tem sem prejel kar nekaj zanimivih pogledov, od gostov na terasi. Na dan sem za šepavo hojo in dokaj normalno gibanje bil prisiljen v tri protibolečinske tablete. Zato mi je bila največja želja končati post brez protibolečinskih tablet. To mi ni uspelo takoj. Je bilo pa počutje iz dneva v dan boljše, gibljivost je vidno napredovala. S postom sem končal 21. dan. Vsak dan je bilo manj bolečin, po potrebi sem vzel še kakšno tableto. Popolnoma brez tablet še ni šlo kakšen mesec, kasneje pa sem z njimi končal. Juhuuuu!
Na postu so nam predstavili tudi sokovnik Omega. Katerega sem takoj naročil in me je po končanem postu že čakal doma. Saj sem doma nadaljeval z postom. Te sokovnike imamo sedaj doma pri starših, pri tašči in seveda pri meni. Nečaki obožujejo sadne sokove in naravne sladolede. Letos sem si z njim naredil tudi orehovo olje. Za sebe si pripravim veliko zelenjavnih sokov korenček, pesa, koprive… Vseh ostalih funkcij, ki jih še ima ne uporabljam. Sokovni potuje z mano če grem na dopust, smučat… običajnega zajtrka več ne poznam. Zajtrk je sok. V letu 2013 sem se pustil štiri krat en krat 21 dni in tri krat po 14 dni. Telo kr samo javi kdaj potrebuje čiščenje.
Življenje se mi je popolnoma spremenilo. Več časa lahko posvečam gibanju in s tem zdravemu načinu življenja. Ko so prisotne bolečine in utrujenost, si omejen na vse strani.
Lani sem pretekel mali Ljubljanski maraton, naslednji teden grem smučat, tečem skoraj vsak dan minimalno pet km. Igram namizni tenis, košarko. Skratka stvari ki jih polovico svojega življenja nisem počel. Kar je najlepše pri vsem tem to počnem brez bolečin. Za letošnjo leto je cilj preteč 42.km maraton upam da že v Radencih..
Na koncu bi se rad zahvalil g. Marjanu Videnšku in celotni njegovi ekipi. Le tako naprej.
Danilo.
Pokaži celo zgodbo
Skrij celo zgodbo