Vaše izkušnje s svežimi sadnimi in zelenjavnimi sokovi

Iz zdravstvenih razlogov sem še dolgo odločala za nakup sokovnika. Želela sem sokovnik pri katerem bi bil izkoristek čim večji. Potrebovala sem ga zaradi odločitve za post in s tem za čiščenje telesa. Z nakupom sem zadovoljna.
Andreja

Tudi jaz sem začel razmišljati o svojem življenju, ko sem dobil maligni melanom. 5 krat se je ponovil in še le petič mi je postalo jasno, da moram temeljito spremeniti odnos do svojega zdravja. Postal sem vegan in jem v glavnem presno sadje in zelenjavo. Sokovi so ključni, saj ko si bolan nimaš dovolj encimov in mikroelementov. Ampak, ta moj mehanicistično odnos do telesa se je bistveno spremenil, ko so mi se odprla vrata v kvantno mehaniko. Dejansko smo vsi mi nesnovni in smo frekvence. Naših 5 bilionov celic komunicira s frekvencami in zato delujejo tako usklajeno. Vnos procesirane in ne sveže hrane povzroča motnje v delovanju organov in dejansko spreminja frekvence specializiranih celic posameznih organov. Zato je najboljši vnos svežega sadja, zelenjave in svežih olj, ki so polna "prane" ali "oblakov fotonov" (eno in drugo nam pošilja Sonce). Zato je takšno sadje, zelenjava ali olje, "živo" in izboljšuje usklajevanje med celicami, saj jim omogoča povrnitev na "zdravo frekvenco". Vsak dan porabim 2 kg sveže zelenjave in sadja, da naredim svež korenčkov sok z jabolko, solato, pomarančo, limono ali rdečo peso... Brez sokovnika bi vsak dan zelo težko pojedel takšne količine sveže zelenjave ali sadja. Prav tako pripravljam sveže laneno olje, ki je velik vir fotonov.
Prav, zato sem se pred leti odločil za nakup sokovnika in mi ni žal. Zdrav sem in vitalen!

Avtoimunske bolezni me dajejo že od malih nog. Izboljša ali poslabša se glede na prakticiran življenjski slog - najbolj vplivajo stres, gibanje in predvsem hrana. Po porodu se mi je zdelo najhujše. Tu so me vrgli še hormoni in zapleti. Vnetja so se mi selila po telesu, dokler nisem od pretirane rabe antibiotikov razvila še alergije na penicilin. In kmalu zatem še na lateks (rokavice za čiščenje). In že obstoječe alergije na hišni prah, pršico, cvetni prah, živalsko dlako ...so se mi tako poslabšale, da kljub preizkušanju vseh možnih (tudi farmakoloških) zdravil že več kot 2 leti nisem mogla dihati skozi nos, saj sem imela kronično vneto, nabreklo in razdraženo sluznico. Bila sem na bioresonanci, pri bioenergetiku, poskusila sem s homeopatijo ... Večjih uspehov ni bilo. Začela sem razmišljati. Bolezen je drag 'šport'. Za manjše izboljšave sem porabila velike vsote in kmalu je učinek izzvenel. To me je vezalo v odvisnost od plačljivih terapij, pri čemer je raslo nezadovoljstvo, saj so bila izboljšanja tako majhna in hitro minljiva. Spoznala sem, da hitrih rešitev ni. Da bom morala spremeniti življenjski slog. Ker je težko prenašati vse prepovedi (ne sladkorja, ne mleka, ne kruha, ne konzerv ...), sem se skušala osredotočiti na povečanje vnosa sveže zelenjave (čemur smiselno sledi zmanjšanje ostalega). Glede tega se vsi strokovnjaki strinjajo - da je zdravo pojesti veliko zelenjave. Ni se pa strinjal moj apetit in tudi časa mi je zmanjkovalo za pripravo. K sreči so počasi začele do mene prihajati informacije o sočenju zelenjave. Kmalu sem preizkusila kako s kozarcem soka popiti skledo zelenjave. Včasih so okusi res neprijetni (grenko, ostro, pekoče), ko vržem v sokovnik vse, kar zraste na vrtu (radič, zelje, ohrovt, brokoli ...), a sem se navadila potrpeti nekaj požirkov za osvežujoč učinek, ki sledi. Imam več energije, prebava mi dobro služi, manj je jutranje otečenosti in tu in tam, že lahko zadiham skozi nos.

Stara sem 73 let. Večji del življenja se borim z odvečnimi kilogrami. Začelo se je po ločitvi. Poslabšalo se je po upokojitvi. Teža mi je nihala ob nešteto dietah. Včasih kilogram dol, praviloma dva nazaj gor. Z leti se nabere. Težko hodim. Obleke so mi hitro pretesne. Sram me je iti v javnost. Premalo se gibam. Tolažim se s hrano. Preveč se obremenjujem s tehtanjem in dietami. Ne morem shujšati. Ne maram ...veliko stvari.
Vnukinja me obiskuje. Pripoveduje mi o filmu o debelem, bolnem Avstralcu, ki je shujšal in ozdravel s sočenjem zelenjave in sadja. Mladi so naivni, si mislim. Pa tudi srčni, opazim. Kupila si je sokovnik in mi začela stiskati zelenjavne sokove. 'Črtaj sladkor in industrijsko predelano hrano!', mi vseskozi ponavlja. Začenjam jo upoštevati. Prebava se mi spreminja. Imam več energije. Trebuh ni več napihnjen. Dodam sprehode, počepe in nekaj vaj, ki se jih spomnim še iz mladosti. Bila sem prvakinja v mnogoboju! Kako sem se lahko tako zapustila?! Vnukinja me spodbuja, da se soočim z zamerami in blokadami iz preteklosti ... Pravi, da brez odpuščanja in sprejemanja ne bo šlo naprej. To me razburi. Zdi se mi krivično! Še bolj živo občutim sovraštvo in bolečino. Spominjam se vseh laži, izgube, bolečine ... Nikoli! Nikoli ne oprostim ...
Čez nekaj dni se začno prazniki. Pri nas je miza vselej bogato obložena z raznimi mesninami, pecivom in pijačo. Vedno je vsega preveč. Kolena mi boleče otečejo. Komaj še hodim. Ne morem na vrt po zelenjavo za sočenje. Praznično jem in počivam. Vnukinja me skuša spraviti na noge. Pristanem na pregled pri zdravnici. 'Putika', pravi. 'Nujno na dieto brez mesa! In dokler se izbruh ne umiri, popijte 2-4 litre zelenjavnih sokov dnevno', mi priporoča. 'Spet zelenjavni sokovi?', se nasmehnem. Usoda, pomislim. Tokrat se polno predam sočenju sokov. 5 kilogramov sem že lažja. Domači pravijo, da sem bolj živa, vitalna. Šparam, da bom od vnukinje odkupila sokovnik. Če zmagam na natečaju, pa ji prispevam za nakup novega. Vam pa želim zdravo in vitalno novo leto!

Začelo se je leta 2000, ko sem prišla v Ljubljano in začela študirati. Glavobole sem najprej imela na tri tedne, nato na vsakih 14 dni, potem 10 dni, en teden, na koncu že na vsake 5 dni. Govorili so mi, da je to zaradi stresa in študija. Kot pravi perfekcionist, sem se za študij zelo dobro pripravljala in se tudi zelo zavzemala za izpite. Zato so mi govorili, da se preveč sekiram in da to ni dobro za moje zdravje. Temu nikakor nisem verjela, saj so študentska leta eno izmed lepših obdobij v življenju in vsekakor ne tako stresna, da bi mi povzročala vse te težave.

Pri zdravnikih sem prejemala vedno močnejše tablete, od začetnih nalgesinov do končnih sumatriptanov, eletriptanov (Relpax) in celo predloga, da grem na testno zdravljenje z botulinom. Tukaj pa sem končno dala košarico zdravnikom in seveda zavrnila ta absurdni predlog!

Med zdravljenjem s tabletami, sem vedno iskala tudi alternativne načine zdravljenja: bioenergija, akupunktura, bioresonanca, Dumančič, masaže ipd. Nič ni pomagalo. Zapravila pa sem ogromne količine denarja, ampak zdravje nima cene, da bi le delovalo! Nakar sem lansko leto izvedela za nastavitev atlasa (prvo vretence), ki ima velik vpliv na migrene in glavobole. Zdravila sem se pri g. Boštjanu Kuharju v Celju. Terapija in njegovo obširno znanje mi je zelo pomagalo! Izboljšala se mi je drža, vrat se je premikal kot da bi bil podmazan in počutila sem se kot prerojena, polna energije! Pa še 'zrasla' sem za 1 cm na račun popravljene drže. Po prvem tednu glavobola ni bilo, v drugem tednu tudi ne, v tretjem pa se je bolečina na žalost spet pojavila. V tistem obdobju sem še dodatno raziskovala svetovni splet, da bi zadevo zaokrožila v celoto in naletela sem na dokumentarni film Fat, sick & nearly dead. Ogled vsem priporočam, ker je zelo poučen pa tudi neizmerno zabaven (na žalost še ni podnapisov v slovenskem jeziku) in prikaže realno situacijo današnje družbe. Ta film me je tako prepričal, da sem naslednji dan že iskala informacije v zvezi s sokovniki. Po natančnem pregledu vseh testiranj sokovnikov (Youtube) in mnenj na forumih, sem konec januarja nabavila sokovnik Angel pri [http://www.eujuicers.si eujuicers.si {popup}] in od takrat ne mine dan, da ne bi spila sveže pripravljenega soka. Na glavobol pa tud pomislim ne več! Namreč prej sem v denarnici vedno imela tableto proti glavobolu, sedaj pa v lekarne sploh ne zahajam več.

Shujšala sem 5 kg (v nekaj mesecih) in v pasu (moja problematična cona) sem izgubila 7 cm, na bokih in prsih pa 2 cm. Vse to brez kakršnekoli diete! V svoj vsakdan sem samo vključila sokove (v sok dodam chia semena in konopljino ali laneno olje), tako da dopoldan pijem samo to, za kosilo pa pojem v službi normalen obrok. Svojega življenja si enostavno ne predstavljam več brez sokov. Po večini pijem zelene sokove (veliko zelene zelenjave in jabolko za okus). Neverjetno je, koliko pozitivnih pričanj iz vsega sveta dobimo, če le malo pokukamo na internet. Zadeva res deluje! Meni se je namreč življenje povsem spremenilo in sedaj sem pravi zagovornik sočenja! Sokovnik so kupili tudi moji starši (Hurom), ki vsako jutro sočijo zelenje iz svojega vrta. Po dvanajstih letih bitk, lahko sedaj dokončno rečem, da sem končni boj dobila jaz!

P. K.

Že dalj časa sem si želel malo boljši sokovnik,ko pa je zbolela moja sestra za rakom sem se odločil za nakup.Tudi sam sem imel težave z bolečinami in rano na želodcu zato sem si pričel pripravljati sveže sokove iz doma pridelanega sadja in zelenjave.Že v malem so težave popolnoma izginile.Počutim se kot prerojen.Nečaka že nekaj časa uživata samo presno hrano,ko sem jima z sokovnikom pripravil orehov namaz sta bila navdušena nad okusom,tako da sta kupila vsak svojega.Zdaj si izmenjujemo recepte.Zato bi ga priporočil vsem mladim in starejšim ker z njim si lahko naredijo veliko za svoje zdravje.Nikoli nisem obžaloval nakupa saj ni samo sokovnik ampak veliko več.

Ne morem več živeti brez blenderja :)
Moja zgodba se je pričela 3, 4 leta nazaj..., iz nobenih zdravstveno resnih razlogov, kot jih ima marsikdo, ki je pač primoran spremeniti način življenja...temveč zgolj iz radovednosti .... Poskus smitija tu , poskus smutija tam....in kmalu sem ugotovila da je to krasen nadomestek klasične malice ... beri sendviča :)..., da se nasitim in nisem napihnjena..., da o energiji ne govorimo.... počasi sem začela raziskovati presnjeden svet in izdelavo smutijev...., kupila sem si mali blender in pričela dan z zelenim smutijem.... Počasi sem okužila celo mojo družino s smutiji in presno hrano...pa tudi prijatelje in znance...saj so vsi naenkrat ugotovili, da pokam od energije, da me tudi prehladi ne ujamejo in da v resnici uživam v smutijih :).
Za velik, pravi blender pa mi je bilo kar škoda denarja..., toda moji malčki mojega mešanja smutijev in presene hrane niso dolgo zdržali in zdaj vem, da tudi okus , tisti kremasti okus ni bil pravi.... tako sem šla na delavnico presnih jedi in izdelavo smutijev in preizkusila Vitamix-ov blender.... Kakšna razlika....... O tej kremasti pijači sanjam že več kot mesec in res ne morem brez njega, zato sem pisala Božičku, prosim naj pohiti in mi blender prinese čimprej.... ( zbrala sem si Bianco puro, ker sem le ženska in mora biti blender tudi lep ne samo zmogljiv :))..... tako vsak dan čakam kdaj me bo čakal blender pred vrati in se bo moje jutro pričelo še lepše in kremasto ...... Hvala ker ste <3

Naša revolucija se je začela kmalu po rojstvu tretjega otroka. Ko se nekaj zgodi tvojemu otroku si pripravljen premikati gore.
Pri starosti 3 mesecev je doživel sindrom smrti v zibelki. Samo mamin ( moj ) deveti čut ga je rešil, saj se je to zgodilo ob 1h ponoči. Zvečer od 22h nisem mogla spati in sem sedela v sobi in tiho opazovala dete kako spi v zibelki. Vmes sem ga podojila in nato odložila nazaj. Čez dobro uro je začel malo potiho pokašljevati. Ko sem ga dvignila je omahnil in postal kot pončka iz cunj. Dala sem mu umetno dihanje in klicala 112. Zdravniki povedo, da je to enkraten dogodek in k sreči je on preživel. Pred dvema letoma, pa je naš mali sonček v vrtcu nesrečno padel in si zlomil lobanjsko dno. Deček je bil 2 dni v komi. Pok lobanje mu je šel čez srednje uho, zraven obraznega živca, živca za sluh in ravnotežje. Fantek se je dobro izmazal in nima omenjenih posledic. Vendar so se začele kazati težave postopoma. Postal je slabokrven, imel je non stop vneta ušesa, huda vročinska stanja in letos poleti diagnoza celiakija. Z možem sva začela z novim načinom priprave hrane in počasi spreminjamo način prehranjevanja. Seveda smo uvedli strogo doživljenjsko brezglutensko dieto. Življenje se ti obrne na glavo, ko vidiš v trgovini le še dobra 2 m polic, kjer lahko kaj kupljenega tudi zaužiješ in hkrati prepričaš otroka, da drugega ne sme več jesti. Pa ni ravno tako. Ko se seznaniš, ko najdeš gre lažje.
Veliko si pripravljamo smootije in pijemo sveže sokove, le te si pripravljamo v navadnem blederju, vendar bi si jih radi z Vitamixom, sok pa s centrifugo.
Da se naša zgodba ne konča, so pri dojenčici prav tako odkrili celiakijo in pri najstarejši tudi, ki prehaja v puberteto.
Naš način življenje se spreminja in pomembno nam je od kod in kako je pripravljena hrana, ki jo zaužijemo. Pomembno je, koliko se vsak dan gibljemo v naravi. Koliko dreves objamemo in sončnim žarkom, ki nas objamejo. Pomembno je, da se smejemo in zdravo živimo in razmišljamo pozitivno. Čez čas si bomo mogoče lahko privoščili tudi kvalitetnejše blenderje in sokovnike, za zdaj pa poskušamo pripraviti kar se da najboljše, s tem kar imamo. Naš največji imunski sistem je v prebavnem traktu in potrebno ga je negovati. Pri eko365 izvem veliko koristnih in uporabnih nasvetov, hkrati se vam tudi zahvaljujem za posredovanje le teh.

Urška

Že od kar pomnim se borim z aknasto kožo. Obdobje pubertete je bilo zame najhujše obdobje, polno nesamozavesti in solz. Sošolci so me zbadali, da imam obraz kot avtomobilska guma. Obiskala sem nešteto kozmetičnih salonov, poskusila različne nege, terapije proti aknasti koži in mislim, da na trgu ni kreme, ki je ne bi poskusila.

To zimo pa sem se lotila pitja sadno-zelenjavnih sokov in doživela čudež. Moja koža na obrazu se je začela čistiti, povrhnjica luščiti, akne so postopoma začele izginjati.
Če ne bi sama tega doživela, ne bi verjela!
Vem, da je zelenjava zdrava, a da ima tako moč v kombinaciji s sokovnikom, si nisem mislila.

Kaj vsi evri in ure porabljene v salonih ter prazni lončki krem?! Sokovnik je rešitev!

Liloan